Klasična masaža
Klasična masaža ali Švedska masaža je masaža celega telesa, kjer gre za sistematično obliko dotikanja, ki vzbuja ugodje in izboljšuje zdravje, saj praktično zajema vsa tkiva. Takšna masaža ne vpliva samo na izboljšanje toka krvi, ampak posredno zelo ugodno vpliva na živčevje, predvsem na vegetativni živčni sistem.
Učinki masaže so telesne in duševne narave. Klasična masaža koristi predvsem mišičnemu sistemu, saj izboljšuje prekrvitev mišic in njihovo fleksibilnost. Preveč napete mišice se z učinkom masaže sprostijo, ohlapne mišice brez tonusa pa se napnejo. Bistveno za razumevanje učinkov masaže je razmerje med površino in notranjostjo telesa.
Posebnosti masaže
Medtem ko vzhodnjaške tehnike (tui – na, ayurvedska masaža) učinkujejo na notranje organe preko točk na energijskih kanalih ali meridianih, klasična oz. švedska masaža uporablja refleksni učinek – spremembe v telesnih sistemih in organih, ki so posledica stimuliranja zunanjih telesnih delov. Na tak način vpliva na celoten organizem – na kožo, vezivna tkiva, mišični sistem, podkožno maščobno tkivo, živčni sistem, limfni sistem in prebavila. Izboljšuje in pospešuje regeneracijo tkiv, mehča otrdline in zlepljena tkiva, povečuje gibljivost sklepov ter zvišuje prag bolečine.
Poleg fizičnih učinkov ima klasična masaža (kranj) tudi blagodejni učinek na človekovo duševnost, saj zmanjšuje stres in izboljšuje duševno počutje, poleg tega pa ugodno deluje na čustveno stabilnost ljudi, ki trpijo za katero od blažjih oblik duševnih motenj.
Z masažo do dobrega počutja
Z masažo tako izboljšujemo splošno počutje, vplivamo na kožo (odstranitev površinskih, mrtvih slojev in lusk, pa tudi izločkov znojnih in lojnih žlez), skeletne mišice (odstranitev mišičnih zatrdlin), krvni obtok (znižanje utripa in krvnega tlaka), sklepe ter obsklepne mišice (ohranja prožne in gibljive), podkožno maščobno tkivo, živčni sistem in na duševno počutje.
Za utemeljitelja moderne (klasične) masaže velja Šved Per Henerik Ling (1776-1839). Razvil je tehniko, ki jo danes imenujemo švedska masaža. V njej je združil svoje znanje o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike. Leta 1813 je v Stockholmu ustanovil prvo šolo, ki je v svoj urnik vključila tudi masažo. Pod njegovim vplivom se je »švedska gimnastika« in švedska masaža močno razvila ter se preko njegovih učencev razširila po vseh baltiških in evropskih deželah, kasneje pa tudi v Ameriko.
Izvedba masaže
Klasična masaža zajema masažne tehnike glajenja, gnetenja, udarjanja, tresenja in vtiranja. Ritmično, tekoče gladenje je osnova masaže, s to tehniko pa se na površino kože nanaša tudi masažno olje. Pri gladenju uporabljamo dlani obeh rok in prste. Gladenje pospešuje krvni obtok, sprošča napete mišice in pomirja živce. Gnetenje je masažna tehnika, ki jo uporabljamo za obdelavo večjih mišičnih skupin. Gnetenje razteza in sprošča napete mišice, izboljšuje krvni obtok, pospešuje cirkulacijo krvi in izločanje odpadnih toksinov. Pri vtiranju popustijo napetosti v mišicah, zlasti ob hrbtenici in na ramenih, tehniki tresenja in udarjanja pa sta bolj primerni za bolj mišičaste predele. Vse omenjene tehnike je možno uporabljati za različne učinke, za dosego česar spreminjamo pritisk, hitrost in globino delovanja. Klasična masaža je v Evropi zelo priljubljena, saj odpravlja bolečine, klasično masažo v Kranju pa svetujemo predvsem zaradi njenega sproščujočega učinka.
Protibolečinska masaža hrbta
Protibolečinska masaža hrbta je kombinacija med terapevtsko breussovo masažo hrbtenice in klasično masažo hrbta, ki je bolj intenzivna. Tukaj pri klasični masaži, posebno pozornost posvetimo obolelim ali poškodovanim predelom telesa, na katerih se zadržimo največ časa. S prijemi, ki potiskajo kri in limfo proti srcu in venam, omogočimo dotok osnovnih gradbenih enot, ki so nujne za hitro obnovitev mehkih tkiv, predvsem mišic in vezivnega tkiva. S pritiski na vozle uravnovesimo mišični tonus, ki odpravi bolečino v določenem predelu telesa in pritisk na živec.